V Seelowu se je odvijala prva letošnja dirka za EP. Ob odsotnosti Karaia zmaga Fejfarju, v vseh divizijah buggy-jev pa so se veselili vozniki z dirkalniki Alfa racing. Z novimi stroji sta praznih rok ostala lanska prvaka in domača favorita Mandel ter Stubbe, Grgič do točk.
V najnovejši diviziji EP, kjer se med seboj merijo dirkači prihodnosti, smo med enajsterico pogrešali kar nekaj tistih, ki so v lanski sezoni krojili sam vrh. Manjkali so Třiska, Furazhkin in Munkler, ki je bil prijavljen v diviziji Super buggy, a ga nismo dočakali. Petr Nikodem, ki je pretekli vikend blestel na dirki CEZ v Humpolecu v diviziji Buggy 1600, v EP še ni imel pravice nastopa v članski konkurenci, tako da je nastopil poleg svojih lanskih znancev. Prvič smo lahko na delu videli Nizozemca Tima Phlerja v atraktivnem Fast & Speed dirkalniku, a ga je spremljalo obilo težav s tehniko.
Junior buggy
Treninge je zanesljivo dobil aktualni prvak Filip Šmid (37,537s), ki je za dobre četrt sekunde za seboj pustil razpoloženega Milana Vaneka, že več kot 8 desetink pa je zaostal Nikodem.
Šmid je po napaki v prvi vožnji dobil preostali dve, s čimer si je zagotovil najboljši izkupiček po kvalifikacijah, s tem pa tudi prvih 10 točk za skupni seštevek EP. Zaradi premalo udeležencev v tej diviziji nismo gledali polfinalnih voženj, rezultati po treh kvalifikacijskih pa so veljali kot osnova za štartno listo finala. Tega sta ob Šmidu iz prve vrste začela še Vanek in Adam Prokop.
Najbolje sta potegnila Vanek in Šmid, ki pa si je v zloglasnem prvem zavoju, kjer je bilo redno vroče, privoščil večjo napako in izgubil kar nekaj mest. Za Vanekom je potegnil Nikodem, ki pa mu je tudi že sredi prvega kroga popustila koncentracija, tako da se je zavrtel. Njegovo mesto je prevzel Prokop, medtem pa si je Vanek nabral že kar lepo prednost, Šmid pa se je iz ozadja uspešno prebijal proti najboljšim. Milan Vanek je ostal tisti, ki se mu je na cilju izrisal najširši nasmeh na obrazu, k temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je na dirkah za EP sploh prvič slavil in šele drugič stopil na oder za zmagovalce. Na njem sta mu tokrat družbo delala Adam Prokop in Filip Šmid.
Enak je tudi razpored v točkovanju na naslov: Vanek je zbral 34 točk, Prokop in Šmid pa po 4 manj.
Touring autocross
Ob pogledu na štartno listo smo pogrešali branilca lanskega naslova oz. kar treh v zadnjih štirih sezonah, Tamaša Karaia. A vse glasnejše so govorice, da naj bi se Madžar specializiral za relikros. Smo pa zato v konkurenci 15 tekmovalcev videli veliko hitrih voženj, tudi novincev Aleša Fučika in Jensa Baltzerja.
Treninge je po pričakovanjih dobil Vaclav Fejfar (38,915s), s 4 desetinkami zaostanka si je drugi čas privozil Paulius Pleskovas, tretjega pa s še dobro desetinko več nekoliko presenetljivo Jan Brožek.
Fejfar je bil prepričljiv tudi v vseh kvalifikacijskih vožnjah, medtem ko je Pleskovas po suverenih uvodnih zmagah tretjo vožnjo izpustil. Edina preostala zmaga je pripadla presenetljivo hitremu domačinu Baltzerju, ki je letos presedlal iz juniorjev. Tretje mesto po seštevku kvalifikacij je pripadlo Fučiku.
V prvem polfinalu je brez težav slavil Fejfar pred J. Brožkom in Ottobonijem, po težavah na samem štartu pa je že v prvem krogu obstal Fučik. Drugi polfinale je prav tako zanesljivo dobil odlično razpoloženi Litovec Pleskovas, sledila pa sta mu vselej nevarni Otakar Vyborny in Miroslav Neumann, ki nas je ob Fejfarju najbolj presenetil z spremenjenim zunanjim videzom dirkalnika.
Tudi v finalu na samem vrhu nič novega. Vaclav Fejfar je na čelu odpeljal svojo dirko od štarta do cilja, po nekoliko neposrečenem štartu Pleskovasa pa se je obetal hud boj med njim in Vybornyjem za 2. mesto. A v drugem krogu je Litovca zavrtelo, tako da je finale sklenil na 9. mestu. Vyborny je ostal drugi, najnižjo stopničko pa je po izjemni finalni predstavi ujel Neumann.
Kot edini iz vseh divizij s polnim izkupičkom točk (35) po uvodni dirki v skupnem seštevku vodi Fejfar, sledita mu Vyborny (29) in J.Brožek (24).
Buggy 1600
37 prijavljenih je bil lep obet za razburljivo dogajanje v tej diviziji. Izmed najboljših v minuli sezoni sta manjkala David Anacleto, ki je zamenjal motorje z močnejšimi in se pridružil bratu Thomasu med Super buggy-ji, ter Krisztian Szabo, ki se je preselil v ameriško serijo dirk s tovornjaki. So pa prijetno presenečali številni manj znani, predvsem domači tekmovalci.
Treningi so v slogu lanske sezone pripadli aktualnemu prvaku Reneju Mandlu (36,799s), ki po novem krmari enega od treh sorodnih izdelkov Hakvoortove tovarne Fast & Speed. Skoraj četrt sekunde zaostanka si je nabral Francoz Johnny Feuillade, nekaj dodatnih stotink več pa še en domači adut Michael Buddelmeyer.
Po kvalifikacijskih vožnjah so se karte kar precej premešale. 10 točk je z najboljšim izkupičkom (vse 3 zmage) vpisal Flo Tafani, po ponesrečenih treningih (šele 21. čas) se je z dvema zmagama kar do 2. mesta prebil Marek Sekanina, 3. pa je zasedel Buddelmeyer. Mandel je predvsem zaradi številnih kontaktov v 1. vožnji zabeležil 4. rezultat. Oba Nemca sta zmagala po dvakrat, po enkrat pa so bili v svojih skupinah najboljši še Feuillade ter še dva domačina Gerkens in Mhlmann.
Tudi v 1. polfinalni skupini si Tafani ni pustil priti do živega, za seboj pa je pustil Buddelmeyerja in Lagodnyja. Predvsem v tej skupini smo bili priča številnim nesrečam in okvaram, tako da je iz igre odpadlo kar 5 voznikov. V drugi skupini sta bila razred zase zmagovalec Feuillade in Sekanina, blizu je bil tudi še eden od presenetljivih Nemcev, Markus Wibbeler. Brez finala sta zaradi okvar ostala Nosalek, ki po zmagi v Humpolecu tokrat ni blestel, in Mandel, ki je veljal za enega glavnih favoritov za končno zmago.
Neobičajna finalna razporeditev je vlivala precej negotovosti v končni razplet. Na štartu je nekoliko zatajil Tafani, v ospredje pa sta se postavila Feuillade in za njim Sekanina. Buddelmeyer je vlil nekaj upanja domačim navijačem, a ga je že na ciljnem spustu prvega kroga prehitel Tafani in do cilja ostal na 3. mestu. Tudi voznika pred njim nista delala napak, tako da je drugo mesto osvojil Sekanina, tako kot je zaključil lansko sezono, pa je letošnjo začel Johnny Feuillade z zmago.
Zaradi bistveno boljših točk iz kvalifikacij v skupnem seštevku vodi Sekanina (31 točk), ki pa ima le točko prednosti pred Feuilladom in Tafanijem.
Super buggy
V kraljevski diviziji smo med 23 vozniki držali pesti tudi za edinega slovenskega predstavnika, Marcela Grgiča, ki je pred sezono zamenjal svoj buggy Tatra za Audija, prav tako od Aleša Křestana. Manjkal je tretji iz lanskega seštevka, Ladja Hanak, po premoru pa ste se vrnila Janis Boks in Glen van Rosmalen.
Prav oba povratnika sta že na treningih dokazala, da v novo sezono vstopata odlično pripravljena. Van Rosmalen je z rezultatom 36,746s postavil celo absolutno prvi čas treningov, Boks pa je z zaostankom dobrih treh desetink končal kot četrti. Pred njim sta se zvrstila še Thomas Anacleto, ki je bil le 5 stotink počasnejši od Nizozemca in lanski prvak Bernd Stubbe. Grgič je z zaostankom 3,5s zabeležil 22. čas.
Edini, ki je dobil vse kvalifikacijske vožnje, je bil T. Anacleto, po 2 zmagi pa sta zbrala Hinnenkamp in Boks. Po enkrat sta se veselila Vladislav Štetina in Stubbe. Grgiča je spremljalo tudi precej smole z okvarami, tako da je do cilja prišel le v 2. vožnji in jo končal na zelo spodbudnem 5. mestu, kar je za las zadostovalo za uvrstitev v polfinale in točke že na prvi dirki.
Prvi polfinale je dobil Boks pred razpoloženim Mikeom Bartelenom in Stubbejem, na svoj način je odstopil Albers, kmalu pa je svoj dirkalnik parkiral še zmagovalec kvalifikacij, T. Anacleto. V drugem polfinalu je bil najhitrejši Petr Turek pred Johanom de Jongom in Oswinom Bchlom, čeprav sta se najprej v vodstvu menjavala Hinnenkamp in Kubiček, a oba predčasno končala s polfinalnim nastopom. Podobna usoda je doletela tudi Grgiča, ki je sicer silovito krenil s štarta in nam s trenutnim 6. mestom vlival celo upanje na čudežni preboj v finale, nakar je najprej izgubil nekaj mest, nato pa moral parkirati dirkalnik ob progi.
Na finalnem štartu je nekoliko zaspal Boks, na čelo pa se je prebil Bartelen pred Turekom. Kmalu je bilo z okvaro konec finala za Stubbeja. Medtem ko si je Bartelen nabral že kar nekaj dolžin avtomobila prednosti, je Boks v borbi za 2. mesto spretno obšel Tureka. Nato je z identično težavo kot Stubbe (polos) mesto za mestom pričel izgubljati dotlej vodilni Mike Bartelen, veliki osmoljenec dirke. Na čelo je prišel Janis Boks in z zmago uspel zaokrožiti popoln uspel voznikov z dirkalniki proizvodnje Alfa racing (Vanek, Feuillade, Boks). Drugo mesto je zadržal Petr Turek, zmedo in gnečo ob prehitevanju upočasnelega Bartelena pa je v svoj prid obrnil David Anacleto, ki se je že na uvodni dirki v kraljevski diviziji potihoma prebil na najnižjo stopničko. Bartelen je izvlekel 7. mesto, Stubbe je končal kot 10., Grgič pa 18.
V skupnem seštevku z že kar zajetno prednostjo 10 točk vodi Boks, s 23 točkami pa mu sledita Turek in tokrat četrtouvrščeni de Jong.
Sedaj imajo vozniki in ekipe kar 7 tednov časa, da analizirajo dogajanje iz Seelowa in poskušajo izboljšati stanje na svojih dirkalnikih, ekipah oz. taktikah. Nato pa sledijo kar 3 dirke v štirih tednih, kot prva konec junija na drugem nemškem prizorišču, v Matschenbergu.
Tekst: Srečo Zupančič / Foto: Srečo Zupančič